V zadnjem tisočletju so se pesniki zelo redko odločali za pisanje čisto pravega epa, v katerem bi opisali zgodovino starih narodov in usode njihovih junakov. Pesnik Boris A. Novak se ni ustrašil takšne žlahtne norosti, saj je poskusil s trilogijo Vrata nepovrata opisati zadnji dve stoletji, ki sta se velikokrat prepletli prav v njegovi rodbini.
Novaki so bili povsod: v avstro-ogrski monarhiji in kraljevini Jugoslaviji, v partizanih in uredništvu Nove revije. Bili so umetniki in revolucionarji, pianisti in gverilci, politiki in zaporniki. Živeli so v obdobjih, kjer so junake najprej slavili in jih nato žrtvovali, se jih bali in jih prezirali.
Njihove zgodbe se v Novakovem epu ves čas dotikajo sedanjosti, nad katero še vedno lebdijo nepokopani predniki in nikoli potolaženi duhovi iz preteklih časov. Če prisluhnemo njihovim sencam, nam bodo med drugim namignile, kako je nastala slovenska država, zakaj je treba obvarovati krhko evropsko sobivanje, in zakaj se demonski hudobci iz starih epov zelo dobro počutijo prav med slovenskimi sledilci.
Pogovor tokrat objavljamo v dveh različicah. Prva je krajša, v tejle pa smo ohranili epsko širino in objavili daljše odseke, kjer avtor podrobneje opisuje vsebino knjižne trilogije.
 
Borisova bralna priporočila:
Mahabharata
Ep o Gilgamešu
Homer: Iliada in Odiseja
Vergilij: Eneida
Dante Alighieri: Božanska komedija
John Milton: Izgubljeni raj
Derek Walcott: Omeros
 
Avtorja: Darja Potočan in Lenart J. Kučič
Naslovna fotografija: Lenart J. Kučič
Produkcija: Milan Fras